Omemba: Hinko Smrekar

»Ilirija je in ni obstajala.«

»lahko skozi zgodovino sledimo nedosledni uporabi pojma Ilirija.«

»Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?«

»Ali se umetniška fotografija lahko zares uvršča k umetnosti?«

»Njegov umetniški opus je bil tako raznolik in obsežen, da je med našimi umetniki iz prve polovice 20. stoletja za nas Slovence zagotovo pustil največji pečat.«

»Redki so narodi, ki imajo takega ljudskega umetnika, kot ga imamo Slovenci.«

»Zato menim, da bi se morali na nacionalni ravni zavzeti in Maksimu Gaspariju, ki je ovekovečil za vse čase narodno dušo v svojih umetniških delih, pokloniti z muzejem ali stalno muzejsko zbirko.«

»Ne nazadnje so sorodni motivi prisotni tudi v delu sodobne umetnosti, ki črpa iz slovenske ljudske folklore in prvin oblačilne kulture, konkretno gorenjske narodne noše.«

»Trubadurji pesnijo, in celo najdolgočasnejša grinta postane trubadur, če je močno zaljubljena.«

»Sam za svojo osebo se nisem in se ne bom dal od nikogar, niti od pendrekov in bajonetov, prisiliti, da bi nekritično goltal napačne in zmešane pojme.«

»Tako malo nas je, na tako tesnem prostoru živimo, da se bojimo, da utegne en intrigant uničiti vse lepe načrte za napredek in čaščenje naše kulture!«

»Žalostno je takole opazovati Evropo, kako gre dalje s svojimi godbami, slavji, zastavami in bobni...«

»Človeško življenje je kakor vojaška srajca. Kratko in posrano!«

»Ni važen razum, moje srce mi govori, da so bili beli.«

»Odmik od vsakdanjega življenja mu je koristil, podobno kot potem odmik na Brdo pri Lukovici in še istega leta na Dunaj.«

»Nič revolucijonarstva, pristnega ali poziranega, hvala Bogu! Saj nam je dovolj že revolucionarnih koket v hlačah.«

»V teh letih je Smrekar v svojem silnem ustvarjalnem zanosu prestopil z ozkih slovenskih meja na občečloveško, svetovno področje.«

»Zato nas ne sme čuditi, da je postal v tolikšni meri karikaturist in skoraj absoluten cinik kot vsi obupani, neverni idealisti.«

»Še močnejši, borbenejši, duhovitejši in sarkastičnejši.«

»Narodna galerija želi mimoidoče navdušiti nad izjemnimi risbami ter obenem privabiti na razstavo Hinko Smrekar 1882‒1942, ki je od 8. julija na ogled v Narodni galeriji.«

»Dotacija za Narodno galerijo predstavlja priznanje za naše delo in v finančnem smislu odpira možnost, da pomemben segment umetnostne preteklosti predstavimo v mednarodnem okviru.«

»Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani.«

»Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi.«

»Ko je bil med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 'brez sodbe ustreljen v Gramozni jami, smo izgubili neizprosnega in pronicljivega umetnika kritika, ki ni nikoli izgubil svojega človekoljubja', so še dodali.«

»Čar Smrekarjevega dela vzbuja zbirateljsko strast in ni malo navdušencev, ki hranijo pomembna dela in obsežne zbirke.«

»Kot so poudarili v Narodni galeriji, delo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja predstavlja neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja.«

»Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka je ustvaril tudi na stotine karikatur.«

»Zlo jih ni zgolj obsedlo, ampak so postali podobe Zla. Njihov videz s krempljastimi rokami, ostrimi in dolgimi zobmi, koničastimi ušesi ter groteskno fiziognomijo je pošasten in pri nekaterih že prestopa iz divje karikature v živalskost (Jeza, Požrešnost, Zavist).«

»Groteska se mu skoraj vselej sprevrže v tragiko.«

»V duhu, ne v načinu, to prav gotovo ne.«